V dolgoživi družbi, kjer mora pomembno vlogo imeti vseživljenjsko izobraževanje, je bolj kot kdaj prej potrebno meduniverzitetno sodelovanje in povezovanje. Slovenske univerze, predvsem večje, so še daleč od tega, da bi bile fleksibilne, hitre, okretne in odzivne. Eden od ključnih vzrokov je strah pred spremembami v negotovi družbi, ki jo vodijo predvsem interesi kapitala.

Tudi na univerzah, kjer je veliko profesorjev starejših od 50 let, bi bilo potrebnega več medgeneracijskega sodelovanja, so razmišljali razpravljavci, sedanji in nekdanji rektorji in prorektorji slovenskih univerz ter predsednica Academicusa, kluba upokojenih profesorjev reške univerze, na okrogli mizi o univerzi v dolgoživi družbi in strategijah izobraževanja starejših na univerzah v Sloveniji. Potekala je na konferenci Angažirana univerza v dolgoživi družbi na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Akademski kapital

Nenazadnje je na univerzah in njihovih fakultetah veliko znanja in akademskega kapitala. Profesorji, raziskovalci in znanstveniki, ki so imeli in imajo priložnost delati in narediti akademsko kariero, so odgovorni za soustvarjanje razmer v dolgoživi družbi in pri kritičnem osvetljevanju stranpoti. Tako pa se dogaja, da mlajši kolegi pogosto krivijo starejše, da ne morejo napredovati ali da zaradi njih ne dobijo zaposlitve, medtem ko se starejši počutijo odrinjene in so užaljeni, ko jih prisiljujejo v upokojitev, kot se je to še posebno intenzivno dogajalo v času Zujfa.

Slovenske univerze bi morale postati bolj odprte in razmisliti, kako lahko prispevajo k temu, da bi se dolgoživost nadaljevala. Specifika starosti je odprtost do možnosti različnih izbir, tako o tem, kdaj se upokojiti, kar je tudi osebna, ne samo družbena odločitev, kot glede upoštevanja potreb po izobraževanju.

Postavlja se vprašanje, čemu naj bo namenjeno izobraževanje – osebni rasti ali večji zaposljivosti? Tako se dogaja, da univerze proizvajajo kadre, ki ne dobijo zaposlitve. V nadaljevanju nastaja vprašanje, kakšne možnosti doizobraževanja ponujajo za spremembo kariere. Eden od odgovorov so mikrodokazila, do katerih pa so mnogi kritični in jih prezirajo. Nastaja tudi vprašanje, kako lahko univerze pomagajo, ko se ljudje pripravljajo na odhod v pokoj. Večkrat se namreč izkaže, da odhajajo v upokojitev nepripravljeni, in če je obdobje te priprave zamujeno, ni popravnega izpita.  

Nacionalni raziskovalni projekt o potrebah starejših

Potrebovali bi vsesplošen nacionalni raziskovalni projekt, v katerem bi ugotavljali, kakšna je današnja starejša generacija, ki je zelo raznolika in ima različne potrebe, ter kakšna je vloga države in lokalne skupnosti pri zadovoljevanju teh potreb. Do zdaj je bilo sicer opravljenih kar nekaj parcialnih raziskav, potrebovali pa bi celovit vpogled v to problematiko. Predlagali bodo, da bi o tem razpravljali na rektorski konferenci 13. decembra. V mednarodni raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih so v vzorec zajeti prebivalci od 16. do 65. leta, mogoče pa jo je razširiti na starejše, kar so nekatere države že naredile, med njimi bi lahko bila tudi Slovenija.

Pojavlja se vprašanje, kako lahko univerze pomagajo, ko se ljudje pripravljajo na odhod v pokoj. Na fotografiji Jasna Krstović in Stanislav Pejovnik. FOTO: Leon Vidic/Delo

Lučka Lorber, ki je skupaj z Nives Ličen moderirala okroglo mizo, je uvodoma razmišljala o družbeni odgovornosti leta 2019 ustanovljenega Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki ima 62 članov, članica je tudi sama, med njimi pa je pet nekdanjih rektorjev. To je akademski kapital, to so ljudje, ki so ustvarjali slovenski visokošolski sistem, ki so od leta 1991 gradili integrirane univerze, ki so iz višjih šol ustvarjali visoko šolstvo v Sloveniji, speljali so bolonjsko reformo in poskrbeli za vstop v Evropsko zvezo univerz, v kateri je danes 800 univerz.

Strateški dokument Evropske zveze univerz se imenuje Univerze brez zidov, kar je danes nuja, ne več modna muha. Ministri 48 držav so sprejeli obvezo o povezovanju raziskovalnih programov, kar pomeni, da se bo znanje, ki se kopiči v evropskem visokošolskem prostoru, pretakalo. Ob razmišljanju o tem, kako bi naše univerze odprle vrata tudi za starejšo generacijo, ki se je danes zelo spremenila in ima raznolike potrebe, pa ne morejo mimo andragoških zavodov, ki so na tem področju že veliko naredili.

Ljiljana Leskovic, predstojnica katedre za zdravstveno nego in fizioterapijo na Univerzi v Novem mestu, je povedala, da imajo veliko upokojenih profesorjev, ki so aktivni v pedagoškem procesu in z njimi skupaj gradijo kakovost pedagoško-izobraževalnega področja. Poleg tega študente zdravstvenih ved vključujejo v terensko delo, kot medgeneracijsko povezovanje. Organizirajo različna predavanja, na primer za upokojene medicinske sestre. Na tem področju je bilo torej narejenih že veliko korakov, ki pa jih je treba spraviti na skupni imenovalec.

Medgeneracijski dialog

Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica Univerze v Ljubljani, je poudarila nujno potrebo po medgeneracijskem dialogu. Živimo namreč v družbi, ki je kratkočasna, kratkomisleča, tudi sebična, v kateri razmišljamo predvsem o svojih potrebah in se zelo težko ukvarjamo z kakovostjo življenja zanamcev.

Kakšne možnosti doizobraževanja ponujajo univerze za spremembo kariere? Eden od odgovorov so mikrodokazila, do katerih pa so mnogi kritični in jih prezirajo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljanski univerzi je v zadnjem letu uspelo vzpostaviti vseživljenjsko učenje kot četrti steber njenega poslanstva izobraževanja; prvi steber je dodiplomski študij, drugi magistrski, tretji pa doktorski. Odprli so posebno pisarno, Center za vseživljenjsko učenje, v katerem vidijo izjemno priložnost tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Sčasoma bo to morda pripomoglo k dvigu splošne kulture in iskanju inovativnih načinov, kako povezati naše modrosti.

Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, je povedala, da je na najmlajši univerzi, stara je komaj 21 let, samo 15 odstotkov zaposlenih starejših od 50 let. Starejši raziskovalci in visokošolski učitelji ostajajo delno zaposleni, delno pa se upokojijo. Tako prepustijo pedagoške ure mlajšim kolegom, medtem ko sami delujejo kot mentorji, da lahko skupaj rastejo na posameznih raziskovalnih področjih.

Z umikanjem z vodstvenih položajev nastaja lepa sinergija sodelovanja in prenosa znanja s starejših generacij na mlajše. Pred dvema letoma so ustanovili sklad za zaslužne profesorje, prek katerega lahko kandidirajo za sredstva za udeležbo na kakšni konferenci, za objavo monografije in podobno, kar s pridom izkoristijo. V okviru digitalnega pilotnega projekta so visokošolske učitelje opremili z digitalnimi znanji.

Na okrogli mizi o dolgoživi družbi so sodelovali sedanji in nekdanji rektorji in prorektorji slovenskih univerz ter predsednica Academicusa, kluba upokojenih profesorjev reške univerze. FOTO: Leon Vidic/Delo

Danijel Rebolj, nekdanji rektor mariborske univerze, s Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje te univerze, ugotavlja, da so slovenske univerze, še posebno večje, kar toge in še daleč od tega, da bi se okretno odzivale. Po njegovem bi bilo treba zmanjšati število programov in jih odpreti ter ponuditi več izbirnosti, pri čemer so kreditne točke odlična valuta. Izbirnost pomeni, da greš lahko na katerokoli fakulteto. Odprtost in fleksibilnost bi bilo treba sistemsko urediti, ne pa prepuščati nekim iniciativam in projektom.

Za mariborsko univerzo z gotovostjo trdi, da ni integrirana, saj je nastala iz več višjih in visokih šol, ki so se povezale v univerzo. Sistem mikrodokazil se mu zdi čudovit program, ki vodi k odprtosti in fleskibilnosti in lahko na različne načine integrira različne generacije.

Odgovori na vprašanja, ki jih družba še ni ozavestila

Jasna Krstić, predsednica Academicusa, kluba upokojenih profesorjev Univerze na Reki, je povedala, da je na zagrebški univerzi oziroma hrvaškem vseučilišču 24 odstotkov zaposlenih starejših od 55 let. Glede na to, da je Hrvaška na vrhu najstarejših držav, bi bilo treba začeti z aktivnostmi, potrebna bi bila sinergija od spodaj navzgor in obratno, pri čemer pa vedno ne morejo prodreti do vrha.

Na vseučilišču je avantgarda intelektualne družbe, z veliko koncentracijo intelektualnega potenciala, ki mora prva prepoznati probleme, iskati rešitve in odgovore na vprašanja, ki jih družba morda še ni ozavestila. Navsezadnje je starost danes precej drugačna kot nekoč, še nikoli nismo živeli tako dolgo in tako dobro. Neravnovesje med mladimi in starimi zahteva pravočasne in kakovostne odgovore. Če so do zdaj starost povezovali predvsem z zdravstvenimi težavami, sprehajanjem ob morju, reševanjem križank, je danes slika popolnoma drugačna. Iz tega sledi, da je vprašanje starosti ob upokojevanju tudi osebna stvar, ne samo stvar družbe.

V mednarodni raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih so v vzorec zajeti prebivalci od 16. do 65. leta, mogoče pa jo je razširiti na starejše, kar so nekatere države že naredile, med njimi bi lahko bila tudi Slovenija. FOTO: Leon Vidic/Delo

Stanislav Pejovnik, nekdanji rektor ljubljanske univerze, kot največji problem vidi kapital, dohodke in lastnino posameznika. Srednji sloj v ZDA in Evropi še nikoli ni bil tako devalviran. Ljudje, še posebej starejši, so prestrašeni. Univerza pa je po njegovem toga predvsem zato, ker nihče znotraj nje ne upa tvegati sprememb. Zujf je nasilno upokojil celo vrsto profesorjev, kar je bil napad na inteligenco. Starejši ljudje so v času covida-19 najbolj nastradali, največ jih je umrlo v domovih za starejše. To pa pomeni, da družba nima pravega odnosa do starosti. Starejšim ostane poceni hotel, reče se mu dom za starejše, ki lastniku prinaša dobiček. Ko so ga po upokojitvi vabili na univerzo na Japonskem in je povabilo tudi ob ponudbi visoke plače prijazno zavrnil, so mu odgovorili, da ne kupujejo njega, temveč njegove povezave.

Spremljevalni dogodek konference je fotografska razstava diplomantke delovne terapije Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani Klare Merše: Zgodbe starejših žensk. Fotografije prikazujejo ženske med izvajanjem njim pomembnih aktivnosti v urbanem in ruralnem okolju. Razstava je v Galeriji Univerze v Ljubljani, vhod je z Vegove ulice 1, odprta bo do 14. novembra.